Kaj je ADHD?
ADHD (angl. attention deficit and hyperactivity disorder) oziroma motnja pozornosti in hiperaktivnosti je nevrološka motnja, ki se kaže v prisotnosti simptomov povezanih s težavami s pozornostjo, hiperaktivnostjo, impulzivnostjo ter težavami z regulacijo čustev. Simptomi se razlikujejo glede na podtip; nepozoren, hiperaktivno impulziven ter kombiniran tip in jih je težje prepoznati odraslih.
Zelo dolgo je veljalo prepričanje, da ADHD v najstniških letih izzveni, vendar so raziskave pokazale, da običajno vztraja v odraslo dobo. Simptomi se začnejo izražati malce drugače in/ali se jih oseba nauči do neke mere maskirati. Prav zaradi prepričanja, da ADHD z odraščanjem izzveni, obstaja veliko odraslih, ki se svojega stanja ne zaveda. Vsakodnevne obveznosti in opravila, to kar ostali opravijo z levo roko, lahko za nekoga z ADHD predstavlja velik izziv. Prav zaradi nezavedanja taka oseba začne hitro kriviti sebe, človekovo psihično stanje in kvaliteta življenja sta zato precej slabša.
Kaj ADHD ni?
ADHD ni vedenjska motnja, ADHD ni duševna bolezen, ADHD ni posebna učna težava, ADHD ne “nastane” zaradi vzgoje (čeprav ima okolje, v katerem oseba odrašča in živi vpliv na simptomatiko). ADHD je nevrološka motnja, pri kateri je s pomočjo nevroznanosti jasno razvidno, da je del možganov, ki je odgovoren za izvršilne funkcije, organizacijo in čustveno regulacijo, oslabljen.
Trije podtipi ADHD
Zavedati se moramo, da obstaja toliko različnih oblik ADHD, kot je ljudi z ADHD. Simptomi se izražajo na različne načine, vseeno jih pa lahko razdelimo v tri podtipe ADHDja: hiperaktivno impulzivni tip, nepozorni tip in kombinirani tip, katerega je, glede na trenutne raziskave, največ.
Za nepozorni tip je značilno, da “živi v glavi”. Oseba s tem tipom ADHD ima lahko težave s pozornostjo, pozabljivostjo, pogosto deluje odsotna in zamišljena. Lahko ima izzive pri začetku in dokončevanju nalog, slab občutek za čas in slabše organizacijske sposobnosti.
Oseba s hiperaktivno impulzivnim tipom ADHD je lahko težko pri miru, lahko veliko, glasno in pretirano govori ter pogosto prekinja sogovornika. Za ta podtip so značilne impulzivne odločitve, ki lahko prinesejo težave z denarjem, zasvojenostjo ter splošni neuspeh.
Hiperaktivnost se skozi odraščanje lahko umiri, lahko pa se hiperaktivnost pri človeku premakne navznoter. Tak človek pogosto ruminira ter je na splošno notranje nemiren.
Pri kombiniranem tipu se izražajo simptomi iz obeh navedenih podtipov.
Ne glede na podtip, je za osebe z ADHD značilno, da imajo težave s čustveno regulacijo in nižjo toleranco do frustracije.
Kaj povzroča ADHD?
Vzroki za ADHD ostajajo še vedno malce nejasni. Raziskave kažejo, da igrata genetika in dednost izredno veliko vlogo pri tem, kdo je potencialni kandidat za ADHD. Raziskave, ki bi potrdile, kateri so točno določeni geni, ki imajo vpliv, so še vedno v teku.
Določene razskave kažejo, da izpostavljenost otroka nekaterim kemikalijam lahko poveča tveganje za ADHD.
Ni pa ADHD posledica slabe vzgoje, preveč sladkorja ali video iger, čeprav lahko to vpliva na akutno poslabšanje simptomov.
Simptome prepoznam tudi pri sebi
Imam ADHD?
Res je, vsakdo je kdaj pozabljiv, ima močna čustva ali se počuti nemirnega.
Da lahko postavimo diagnozo ADHD, morajo biti simptomi močni in dolgo časa prisotni. Prisotni morajo biti vsaj 6 mesecev in morajo očitno ovirati normalno delovanje osebe. Pojavljati se morajo ne glede na okolje (na primer tako doma kot na delu). Na spletu lahko najdemo veliko testov, ki nam lahko pomagajo razbrati, če smo potencialni kandidat za obravnavo. Samo diagnozo pa postavi klinični psiholog potem, ko opravi natančno preiskavo.
Kako naprej?
Največ, kar lahko storite je, da se izobrazite, kaj ADHD prinaša v vaše življenje. S pomočjo različnih tehnik, vpeljavo drugačnih navad, terapije in coachinga, si lahko zelo izboljšate kvaliteto življenja.
V kolikor se vam zdi, da bi potrebovali uradno diagnozo, je prvi korak obisk osebnega zdravnika, ki vam bo napisal napotnico za kliničnega psihologa in psihiatra. Preden se odločite, koga kontaktirati, se prepričajte, da ima izbran strokovnjak izkušnje s področja ADHD.
